14. 4. 2011 | Mladina 15
Za koliko se bodo podražili krediti
Posledice dviga ključne obrestne mere za potrošnike
Ker se Euribor giblje v odvisnosti od obrestnih mer, ki jih predpisuje Evropska centralna banka, je pričakovati dvig kreditnih obrokov za tiste, ki kredit že imajo, in dražje kredite za one, ki jih šele najemajo. Pri čemer je treba dodati, da za zdaj ti dvigi še niso zelo veliki. »Tisti, ki ima stanovanjski kredit že nekaj let, ga še vedno plačuje po bistveno nižji obrestni meri, kot je bila tista, ki je veljala pred začetkom svetovne krize,« pravi Boštjan Krisper, svetovalec za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Za ilustracijo si poglejmo informativna izračuna, v katerih predpostavljamo, da bo posledica 0,25-odstotnega dviga obrestne mere ECB tudi 0,25-odstotni dvig šestmesečnega Euriborja, saj je gibanje obeh obrestnih mer zelo povezano. Potrošnik, ki je v začetku lanskega leta najel petletni kredit za nakup avtomobila v višini 10 tisoč evrov in je njegov začetni obrok znašal 185 evrov, bo zaradi dosedanje rasti Euriborja in dodatnega dviga zaradi ukrepa ECB plačeval približno 188 evrov, torej le nekaj evrov več. Ugotovimo torej lahko, da tisti, ki plačujejo kratkoročne kredite z razmeroma nizkimi zneski, pri zdajšnjih spremembah ne bodo čutili prevelikih posledic.
Bolj občutljivi na spremembe so jemalci stanovanjskih kreditov. Za ilustracijo smo vzeli potrošnika, ki je najel dvajsetletni stanovanjski kredit v višini 60 tisoč evrov na začetku leta 2008. Medtem ko je januarja lani, v času rekordno nizkega Euriborja, mesečno plačeval 326 evrov, bo po potezi ECB plačeval 348 evrov, pri čemer je čisti učinek poteze ECB še manjši, saj je Euribor rasel že pred tem. Kljub temu pa bo to še vedno občutno manj, kot je ta potrošnik moral plačevati ob sklenitvi kreditne pogodbe. Euribor je namreč takrat znašal 4,65 odstotka, njegov mesečni obrok pa kar 438 evrov. »Za zdaj torej še ni razloga za skrb, potrošnikom pa svetujemo, da se v naslednjih letih pripravijo na višje kreditne obroke in na to, da bodo kreditu namenili večji del svojega dohodka kot v preteklih dveh letih,« pravi Krisper. Omenimo še, da novi zakon o potrošniških kreditih, ki velja od julija lani, kreditodajalcu predpisuje, da preveri kreditno sposobnost potrošnika, tudi v luči možnih dvigov obrestne mere. V primeru, da potrošnik zaradi zvišanega mesečnega obroka kredita zaradi nezadostnega preverjanja kreditne sposobnosti več ne more odplačevati, je kreditodajalec soodgovoren za nastalo situacijo. Krisper tudi opozarja, da je v Sloveniji večina kreditov odobrena s spremenljivo obrestno mero, zato se učinki rasti Euriborja prenašajo neposredno na potrošnike in podjetja, na banke pa le v primeru, da bi se z njimi povečalo število neplačnikov. »Imamo situacijo, v kateri pri kreditnih poslih tisti akter, ki je najbolj kvalificiran za upravljanje z obrestnimi tveganji (banka), to tveganje udobno prevali na šibkejše člene v gospodarstvu. V takšni situaciji je mogoče bolj primerno kot kriviti ECB za zvišanje obrestne mere kritizirati finančne nadzornike, ki že leta in leta miže spremljajo prakso odobravanja kreditov po izključno spremenljivih obrestnih merah, in tudi sprejeti ukrepe, ki bodo banke spodbudili k ponudbi za kreditojemalce manj tveganih kreditov.«
Graf
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
14. 4. 2011 | Mladina 15
Ker se Euribor giblje v odvisnosti od obrestnih mer, ki jih predpisuje Evropska centralna banka, je pričakovati dvig kreditnih obrokov za tiste, ki kredit že imajo, in dražje kredite za one, ki jih šele najemajo. Pri čemer je treba dodati, da za zdaj ti dvigi še niso zelo veliki. »Tisti, ki ima stanovanjski kredit že nekaj let, ga še vedno plačuje po bistveno nižji obrestni meri, kot je bila tista, ki je veljala pred začetkom svetovne krize,« pravi Boštjan Krisper, svetovalec za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Za ilustracijo si poglejmo informativna izračuna, v katerih predpostavljamo, da bo posledica 0,25-odstotnega dviga obrestne mere ECB tudi 0,25-odstotni dvig šestmesečnega Euriborja, saj je gibanje obeh obrestnih mer zelo povezano. Potrošnik, ki je v začetku lanskega leta najel petletni kredit za nakup avtomobila v višini 10 tisoč evrov in je njegov začetni obrok znašal 185 evrov, bo zaradi dosedanje rasti Euriborja in dodatnega dviga zaradi ukrepa ECB plačeval približno 188 evrov, torej le nekaj evrov več. Ugotovimo torej lahko, da tisti, ki plačujejo kratkoročne kredite z razmeroma nizkimi zneski, pri zdajšnjih spremembah ne bodo čutili prevelikih posledic.
Bolj občutljivi na spremembe so jemalci stanovanjskih kreditov. Za ilustracijo smo vzeli potrošnika, ki je najel dvajsetletni stanovanjski kredit v višini 60 tisoč evrov na začetku leta 2008. Medtem ko je januarja lani, v času rekordno nizkega Euriborja, mesečno plačeval 326 evrov, bo po potezi ECB plačeval 348 evrov, pri čemer je čisti učinek poteze ECB še manjši, saj je Euribor rasel že pred tem. Kljub temu pa bo to še vedno občutno manj, kot je ta potrošnik moral plačevati ob sklenitvi kreditne pogodbe. Euribor je namreč takrat znašal 4,65 odstotka, njegov mesečni obrok pa kar 438 evrov. »Za zdaj torej še ni razloga za skrb, potrošnikom pa svetujemo, da se v naslednjih letih pripravijo na višje kreditne obroke in na to, da bodo kreditu namenili večji del svojega dohodka kot v preteklih dveh letih,« pravi Krisper. Omenimo še, da novi zakon o potrošniških kreditih, ki velja od julija lani, kreditodajalcu predpisuje, da preveri kreditno sposobnost potrošnika, tudi v luči možnih dvigov obrestne mere. V primeru, da potrošnik zaradi zvišanega mesečnega obroka kredita zaradi nezadostnega preverjanja kreditne sposobnosti več ne more odplačevati, je kreditodajalec soodgovoren za nastalo situacijo. Krisper tudi opozarja, da je v Sloveniji večina kreditov odobrena s spremenljivo obrestno mero, zato se učinki rasti Euriborja prenašajo neposredno na potrošnike in podjetja, na banke pa le v primeru, da bi se z njimi povečalo število neplačnikov. »Imamo situacijo, v kateri pri kreditnih poslih tisti akter, ki je najbolj kvalificiran za upravljanje z obrestnimi tveganji (banka), to tveganje udobno prevali na šibkejše člene v gospodarstvu. V takšni situaciji je mogoče bolj primerno kot kriviti ECB za zvišanje obrestne mere kritizirati finančne nadzornike, ki že leta in leta miže spremljajo prakso odobravanja kreditov po izključno spremenljivih obrestnih merah, in tudi sprejeti ukrepe, ki bodo banke spodbudili k ponudbi za kreditojemalce manj tveganih kreditov.«
Graf
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.